Kranio-sakralna terapija
Cranio antična grščina κρανίον (kraníon, “lobanja”)
Sakrum lat. (os) sakralna kost
Kranio-sakralna terapija je nežna manualna tehnika, ki spada med metode komplementarne ali integrativne medicine. Terapevt z ročnimi metodami deluje na prostorske razmere tkiv in kosti tako, da sproži naravno, ritmično gibanje telesa. To ustvarja možnost za boljšo integracijo, komunikacijo in funkcijo struktur v človeškem telesu.
Predstavnik te terapije je osteopat John E. Upleadger, ki opisuje to tehniko kot delo s kranio- sakralnim ritmom, ki je eden izmed mnogih ritmov v človeškem telesu. Med slednjimi nam je zagotovo najbolj znan srčni ritem, ki ga lahko občutimo na vratu, zapestju in gležnjih, ali pa respiratorni ritem, ki ga občutimo na prsih, ramenih, vratu in trebuhu. Zanimivo je, da lahko kranio-sakralni ritem občutimo vzdolž celega telesa – po nogah, medeničnem predelu, križnici, ramenih in glavi. Terapevt le nežno sledi temu ritmu in opazuje, kako se telo odziva in osvobaja restrikcij – omejitev, ki jih osteopat opisuje kod padce in udarce telesa npr. padec na trtico ali udarec v glavo.
Kranio-sakralna terapija ni samo to, saj njen ritem deluje na vezivna tkiva oziroma fascijo, ki velja za največji sistem v človeškem telesu, saj obdaja telo v celoti, od prstov na nogah, vse do lobanje.
Terapija je celostna, zato se med njo in po njej dogajajo telesni, duševni in miselni procesi. Pomembno je vedeti, da kranio – sakralna terapija podpira samozdravitvene sposobnosti človeškega telesa.
Kranio-sakralna terapija se uporablja pri:
- kronični utrujenosti,
- glavobolih in migrenah,
- hormonskih in menstrualnih težavah,
- presnovnih in prebavnih težavah,
- težavah z očmi,
- bolečinah v vratnem in ledvenem predelu hrbtenice,
- hiperaktivnosti,
- težavah s čeljustnim sklepom,
- težavah z ravnotežjem,
- motnjah v delovanju centralnega živčnega sistema,
- težavah z učenjem,
- rehabilitaciji po udarcih in padcih,
- skoliozi,
- čustvenih težavah itd.
Terapija je primerna za vse starostne skupine, tudi nosečnice po prvem trimesečju nosečnosti.